Matej Markovič, Blog Triatlonca in Osebnega Trenerja

POT

Kako strniti vse te čudovite spomine v nekaj stavkov? Kako napisati nekaj malega o teh tako velikih in posebnih ljudeh? Kako zliti na papir svoja čustva in doživetja, ko pa so ta zaradi vsega še malo zatrta? Kako povedati in dati na papir vso ljubezen, ponos,spoštovanje, srečo,… , ki sem jo začutil skozi celoten projekt? Kako dejansko na zgolj strani ali dveh napisati neverjetno zgodbo?

To so vprašanja, ki mi rojijo po glavi medtem ko pišem ta moj zapisek. Vem, da ne bom mogel zadostiti vsem, da morda ne bom mogel dati vsega tistega na papir, kar bi si vi želeli. A poskusil vam bom pokazati sliko tiste »go pro« kamere, ki je bila skozi celoten projekt obrnjena navznoter in je snemala moje srce, mojo dušo, moja čustva, moje misli,… Morda bo s tem marsikdo lažje razumel zakaj to delam in kako lahko naredim kaj takega, kar se trenutno zdi nekomu nemogoče. Morda se bo kdo na podlagi tega lažje spopadel s kakšnim svojim življenjskim izzivom. Morda bo kdo spoznal, da se vse skriva v našem srcu in glavi…in da te dva rišeta našo čudovito pot življenja. Morda bo kdo dojel kako malo je potrebno za srečo!

Marsikdo, ki me ne pozna, si je najbrž zastavil vprašanje kako sem sploh prišel na misel izpeljati tako velik in zahteven projekt. Moj odgovor je povsem preprost. V življenju se ne bojim prav ničesar…prav nobenega izziva…prav nobene ovire… Rad imam izzive, rad posegam po nečem novem, po stvareh, ki spreminjajo svet na bolje. Rad šokiram,tako sebe kot bližnje…seveda poskušam to narediti na tisti pozitivni način :) Sem človek trenutkov in velikokrat najprej skočim in šele nato rečem hop :) To seveda pomeni, da se velikokrat znajdem na tleh, a je občutek ko mi skok uspe vseeno tako božanski, da sprejmem davek, ki ga plačujem ob »neuspelih«poskusih. Rad vidim iskrice in solze sreče tistih, ki jim pomagam. Rad vidim solze sreče v očeh mojih somišljenikov, mojih srčnih bratov in sester. Rad imam njihove objeme…in objeme popolnih neznancev, ki so šele vstopili v ta naš malce čudaški svet. Rad verjamem, da se svet vrti na bolje in da imam s svojimi dejanji možnost pripomoči k njegovemu vrtenju. Rad sem obkrožen s pozitivnimi in srčnimi ljudmi, ki imajo vsi skupaj eno veliko skupno točko…in to je neizmerljiva ljubezen, pomešana z velikim kupom sočutja. Rad živim življenje in prepričan sem, da ga je potrebno znati ceniti…s tem pa iz njega poskušati iztisniti tisti naš maksimalni potencial dobrote in srčnosti, ki bo nesebično pomagal vsem kapljicam tega velikega ocena…kot se je izrazil prijatelj Zoran.

V osnovi nisem prav nič drugačen od vas. Prav vsak izmed vas skriva v sebi nekaj pomembnega, nekaj velikega,neko orodje, ki bo s svojim delovanjem spremenilo svet. Vse kar potrebujete v življenju imate v sebi… Imate srce, imate glavo, imate čustva, imate telo,…Zdaj je le potrebno, da vse to zmečete skupaj v neko preprosto formulo in že boste stali pred »startom« svoje najdrznejše življenjske preizkušnje…ali pa stali pred največjo oviro dobro opremljeni in z veliko goro samozavesti. Res bivam rad položil na srce, da si upajte sanjati. Sanje so tiste prve, ki vas bodo popeljale h končnemu cilju. Bodite pogumni in ne glede na vse (seveda ne na škodo soljudi) poskušajte te sanje uresničiti. Borite se ko je najtežje, vstanite vsakič ko padete, ne bodite sovražnik »bolečine«, temveč jo sprejmite tako kot je…in se poskušajte z njo dogovoriti. Pokažite vso svojo paleto čustev in se nikar ne zapirajte pred svetom. Jokajte ko jokajo drugi, smejte se ko se smejejo drugi,… Ne razumem zakaj je problem to pokazati. Jaz jokam! Jokam kosem srečen, jokam ko sem žalosten, jokam ko se raznežim ob otrocih, jokam ob pocukranih filmih ali celo risankah,… To nam zgolj sporoča da smo ljudje, da v nas bije toplo srce, da znamo ljubiti,… Življenje nam vsak dan ponuja številne neverjetne zgodbe ljudi, ki so tako ali drugače drastično zamajali svoj svet, s tem pa zamajali tudi svet. Zakaj ne bi bili tudi vi tisti, ki bi to storili?Zakaj ne, ko pa ste tega prav gotovo sposobni. Zakaj ne bi tudi vi začeli na svoj način spreminjati sveta na bolje? Poskušajte se upreti toku, ki vas vleče tja kamor si drugi želijo…in plavajte, plavajte, plavajte…. Bodite lososi vašega življenja in premagujte nemogoče na svoji poti.

Jaz sem našel svoj prostor, svojo pot, svoje kapljice s katerimi želim biti v tem velikem oceanu. Iz projekta v projekt spoznavam, da nas je več in več. In ne le da nas je več, smo tudi močnejši, bolj srčni, bolj prepričani v to, da je ljubezen do sočloveka tista ključna vrednota v življenju. Skupaj se spreminjamo, skupaj bogatimo, skupaj postajamo eno in skupaj rišemo nasmeh Sloveniji. Moje trpljenje na projektih je kapljica v morje proti temu kar dobim v zameno…kar me čaka na vsakem koraku,kar me čaka na cilju, kar me čaka v prihodnosti. Pogledi mojih kapljic, tople besede, objemi, nasmehi, solze sreče,…vse to poplača prav vsak stisk zob ob bolečinah, ki te spremljajo na taki poti. Ko boste enkrat stopili po moji poti,me boste razumeli. In če bi me razumeli, bi mi bili verjamem malce nevoščljivi,saj so občutki zares nepopisni. Kljub temu, da je duša še vedno malce zmedena,da so mišice še zmeraj popolnoma zakislene in da moj pogled še vedno sporoča veliko utrujenost,…je moje srce srečno in že načrtuje nove poti po katerih bomo vsi skupaj hodili. Ne bomo se predali, ne bomo,…, nikoli.

Hvala vam prijatelji, da ste del mojega življenja, da ste del mojega poslanstva, da lahko z nekom delim svojo ljubezen do življenja. Imate moje srce…imate ga za vedno.

Rad vas imam <3 <3 <3